»Tako postane to film, v katerem je morda najbolj simpatičen stranski lik dejanski ljudomrznež Michel Houellebecq, ki se bežno pojavi kot potencialni samomorilec.«
»To je bila morda najneumnejša stvar, ki sem jo naredil v življenju. (...) Pravzaprav se počutim, kot pravijo ženske, ki so bile posiljene: počutijo se, kot da jim njihova telesa ne pripadajo več. Sram jih je, ko jih ne bi smelo biti sram. Ampak še vedno jih je sram. In potem se jim gnusi spolnost. Zdaj imam vse te simptome. Tega nisem pričakoval, niti najmanj ne.«
»V Sencah že najdemo vse poteze, ki zaznamujejo cassavetesovske like – in liki so za Cassavetesa tisti, na katerih film temelji – v skoraj vseh njegovih filmih: ti liki so takšni, da se s svojo simbolno vlogo nikoli ne pokrijejo brez ostanka, vselej se v njih nekaj upira, pa naj bo to njihovo telo ali njihova želja, ki ni nikoli prav zadovoljena ali sprejeta, kar jih spravlja v težave in razočaranja, kar jih dela tako resnične.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju